EKIPA GOVORKO (ADMIN)
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.08. 2010, 08:23
Prispevkov: 133
|
 Objavljeno:
20 Avg 2011 17:39 |
  |
OPOROKA - ZAPUŠČINA
Dedovanje pomeni prehod premoženja iz umrle osebe na druge osebe. Deduje se lahko na podlagi oporoke, kadar pa oporoke ni, se deduje na podlagi zakona. Notarska zbornica vodi centralni register oporok (člen 108a Zakona o notariatu in Pravilnik o centralnem registru oporok). Register vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določb zakona, ki ureja dedovanje. Tisti, ki piše oporoko, lahko v oporoki določi enega ali več dedičev. Dediči so osebe, ki dedujejo celotno premoženje pokojnika ali njegov del. Oporoko lahko sestavi vsakdo, prav tako lahko vsak deduje. Priče pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko polnoletne osebe, ki znajo brati in pisati in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja (67. člen Zakona o dedovanju).
Oblike oporoke:
Lastnoročna oporoka
- Ta oblika oporoke je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (63. člen Zakona o dedovanju).
Pisna oporoka pred pričami
- Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.
Sodna oporoka
- Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik vsakega okrajnega sodišča. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo prebere sodnik v navzočnosti dveh prič. Oporočitelj napravi na njej ročno znamenje, nato pa se podpišeta še oporočni priči (65. člen Zakona o dedovanju).
Ustna oporoka
- Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Po preteku tridesetih dni od prenehanja izrednih razmer ustna oporoka preneha veljati (72. člen Zakona o dedovanju).
Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa
- Notar lahko sestavi oporoko po ustni izjavi oporočitelja. Lahko pa oporočitelj notarju izroči oporoko v pisni obliki, ki jo notar potrdi kot notarsko listino (46. člen Zakona o notariatu). Pri sestavljanju morajo sodelovati zapisne priče. To so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki obvladajo uradni jezik. Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti njeno istovetnost. Kot zapisne priče ne smrejo sodelovati osebe, ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja, ki so pri notarju v delovnem razmerju, ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis, kakršnekoli pravice oziroma koristi, ki so z oporočiteljem ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakršnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.
PREKLIC OPOROKE
Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči.
NUJNI DEDIČI
Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovo nujnih dedičev. Nujni dediči so osebe, ki bi dedovale, če oporoke ne bi bilo. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci ali njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Do nujnih deležev so upravičeni samo, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati (starši zapustnika so upravičeni do nujnega deleža, če zapusnik nima potomcev ali zakonca).
Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.
Več individualnih podatkov o OPOROK - ZAPUŠČINII najdete na spodnjem naslovu:
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=813&sid=449 |
|
|
